Osnovno o vetru

Veter je pojav, pri katerem se premikajo zračne gmote iz središca visokega (A) v smeri središča nizkega zračnega tlaka (C), pri čemer je razlika zračnega tlaka med omenjenima središčema čimvečja, tem močnejši je veter. Temeljni značilnosti vetra sta smer in jakost pihanja.

Smer vetra se meri v stopinjah (o) in sicer, odkod piha; npr. burja je NE veter, kar pomeni, da piha iz severovzhoda.

Jakost vetra

Stanje nekaterih elementov vremena na podlagi hitrosti vetra se določa po Beaufortovi lestvici, ki ima 12 stopenj; od brezvetrja do orkana (0 - 32.7 m/s).Moč je odvisna od hitrosti vetra, ki se meri v m/s, km/h ali vozlih. Pri kajtanju je zaradi specifike opreme najbolj merodajen podatek izražen v vozlih.

 Za kajtarja je verjetno najbolj uporaben veter od nekje 10kts do 30kts. Precej je odvisno tudi od opreme, ki jo uporabljate, in pa seveda od vašega znanja.

Vetrovi nad 35kts spadajo že v viharno kategorijo, tako da so potencialno že lahko precej nevarni. Tudi v precej neekomernem vetru s sunki razlike nad 10kts je priporočena dodatna pazljivost.

Delitev vetrov pri nas 

 V Sloveniji in bližnji okolici (Hrvaška, Italija, Avstrija, Madžarska) so najpomembnejši naslednji vetrovi:

Burja (SV)

Búrja (italijansko bora, hrvaško bura; izhaja iz starogrške besede borea: sever) je suh, mrzel in sunkovit veter v Jadranu. Burja je predvsem severovzhodnik (NE), čeprav lahko piha vse od severa (N) do vzhoda (E). Burja nastane, ko se razvijeta dve področji zračnega pritiska nad srednjo Evropo in Jadranom ali Sredozemljem. Pojavlja se lahko tudi kot lokalna burja, ki nastane zaradi ohlajanja zraka nad kraškimi dolinami, hladen zrak pa se potem vali prek sedel in gorskih grebenov. Taka burja zapiha iznenada, je kratkotrajna, pogosto pa tudi zelo močna. Burja piha čez vse leto, predvsem pa pozimi. Lahko traja od nekaj ur (prevsem poleti), nekaj dni, pa vse do teden ali dva (predvsem pozimi). (Vir: Wikipedija)

Jugo (J)

Júgo ali širóko (italijansko scirocco) je topel in vlažen veter, ki v Jadranu piha iz smeri vzhod-jugovzhod (ESE) do jug-jugovzhod (SSE). Spremlja ga oblačno vreme, pogosto tudi padavine. Močneje in pogosteje piha v južnem Jadranu, v severnem Jadranu pa navadno piha od marca do junija. Povprečna moč je 4-5 Bf (hitrost 16-20 vz.). Poleti traja do tri dni, pozimi pa tudi do devet dni, s kratkimi prekinitvami celo do tri tedne.

Jugo močno razburka morje, vendar pa so valovi pravilnejše oblike ter pri isti višini daljši od valov, ki jih povzroči burja, zato se manj lomijo. Ni tako nevaren kot burja, ker piha enakomerno in ne nastopa nenadoma, nevihtno moč pa doseže šele tretjega dne. Predznaki juga so tišina in spremenljivi šibki vetrovi, meglica in mračen jugovzhoden del obzorja. Vidnost se zmanšuje, tlak počasi pada, krepijo se zračni tokovi iz jugovzhoda, zlasti v severozahodnem Jadranu višina morja raste. (Vir: Wikipedija)

Maestral (SZ)

Maestrál je v Jadranu prijeten, priobalni, dnevni termični veter, ki piha z morja proti kopnemu, ker se kopno podnevi segreva hitreje kot morje. V Slovenskem primorju piha iz smeri zahod-severozahod (WNW), po večjem delu Jadrana iz severozahoda (NW), na skrajno južnem Jadranu pa celo iz zahoda (W). Pihati začne po 10. uri, okrog 14. ure doseže največjo moč okrog 4 Bf in preneha pihati pred sončnim zahodom. (Vir: Wikipedija)

Burin

Burín ali borin je v Jadranu priobalni nočni termični veter, ki piha s kopnega proti morju in nastane, ker se kopno po zahodu Sonca ohlaja hitreje kot morje. Piha od sončnega zahoda do sončnega vzhoda iz smeri sever-severovzhod (NNE) do vzhod-severovzhod (ENE).

Burin je značilen veter za vso Jadransko obalo in ima pretežno menjajočo se jakost, za kajtarje je najbolj znan v italijanskem Gradu. Jakost pogojuje razlika med temperaturo morja in kopna. Najbolj izrazit je poleti in v primeru stabilne vremenske slike, ko na ozračje ne vplivajo vremenske fronte. Burin je nasprotno od hladne in močne burje zelo prijeten in osvežujoč veter. (Vir: Wikipedija)